V naših srcih si doma, dežela Štajerska!
Kamorkoli grem, jo nosim s seboj. Kljub Primorcu ob strani še vedno 100 % Štajerka, do zadnje celice.

Štajerska si zasluži same superlative, a ne zgolj, ker mi je tako domača. Nešteti griči, posuti z vinogradi, gozdovi, zelenje, pristna kapljica, lokalna hrana, še bolj pristni ljudje, avtentičnost, neponovljivost. Štajersko preprosto moraš imeti rad!

Poletje je bilo v polnem razmahu, vsi na dopustu, meni pa so ostali samo vikendi, ki sva jih z Darjom kar dodobra izkoristila za odkrivanje domačih logov. “I feel Slovenia” ni samo marketinška poteza. Čisto na meji z Avstrijo je nastalo čisto tapravo srce med vinogradi, ki krasi številne turistične brošure in razglednice. Ta vinorodni okoliš je čudovit, klet pri kleti, kot se spodobi, a Vinogradništvo Dreisiebner ima eno prednost in to je idiličen razgled na okolico in srce med vinogradi. Pričakovala sem trume turistov na nedeljski dan – saj to pa vendar je turistična znamenitost! A tu obiskovalca pozdravi mir in milina, srečati je lokalne obiskovalci, Slovence, tudi Avstrijce, ki z električnimi kolesi privozijo prek meje in uživajo slovenske dobrote po prijaznih cenah. Polek tega, da je tukaj obvezen “fotošuting”, morate seveda pokusiti lokalno vino (ne pozabite kupiti še za domov, cena je zelo sprejemljiva!) in “gibonco” (slov. gibanica). Sprehodite se lahko tudi v nekaj metrov oddaljeno Avstrijo. 

Blizu je štajerska prestolnica, Maribor, ki je prav tako zaznamovana z vinsko trto, ki slovi kot najstarejša vinska trta na svetu. Po Dravi zapelje kak flos z očitno zelo radoživimi gosti. Midva sva pojedla v Jack & Joe, odlični burgerji in tudi odlična solata. Cene pa vseeno bolj ljubljanske. Vsekakor se v Mariboru najde ogromno restavracij in aktivnosti … a to mora biti izlet zase 🙂