Koliko je stalo takšno potovanje? To je eno najpogostejših vprašanj, ki jih dobiva po vsakem potovanju. Sedaj je potovanje uradno zaključeno in imava odgovor na to!
V moderni družbi je cena zadev pogosto tabu tema, midva pa sva rada o tem odkrita. Saj je to ena glavnih ovir za tiste, ki se podajajo na pot in vsaka informacija na to tematiko je pomembna.

Seveda moram tukaj poudariti, da vsak izbere svoj način potovanja. Zadala sva si budget 10.000 € za leto potovanja na osebo oz. 1666 €/mesec za dve osebi. V razpravo, ali je to preveč, se ne bi spuščal pregloboko. Verjetno bi šlo s 30 % manj, ampak izkušnja potovanja in najinih živcev bi sorazmerno trpela.
Potovanje iz Slovenije v Kirgizijo je trajalo 8 mesecev in nekaj dni, porabila sva pa 13150 € oz. 1644€/mesec. Nadaljevanje na Maldivih, Šri Lanki in Indiji 4500 € za 2 meseca (od tega 1250 € letalske karte). Potovanje sva na tej točki prekinila, vrnila sva se domov z letalom (650 €) in tekom naslednjega leta plačala še 3000 € za vrnitev Defenderja iz Kirgizije v Slovenijo na tovornjaku. Torej, če potegnemo črto, je bil strošek 21.300 € za 10 mesecev na poti. Za tistih 3000 € prevoza na tovornjaku bi brez problema potovala še 2 dodatna meseca domov, a nikoli ne gre vse po načrtu. Sploh pa ne v letu 2020 🙂
Potovanje z Defenderjem
V tem delu se bom osredotočil na prvih 8 mesecev potovanja z Defenderjem. Strošek priprave avtomobila ni vštet. Se pa giblje končna številka nakupa in priprave najinega Defenderja okoli 20 tisočakov, s tem da sva ogromno dela naredila sama in marsikaj sva delala prvič.
Hrana in pijača (~560 € mesečno)
Jedla sva skoraj vsak dan vsaj enkrat v restavraciji ali na ulici, še posebno v državah, kjer je to cenejše. Zajtrkovala in večerjala sva navadno v Defenderju. Nakupovala sva v večjih šoping centrih, ko je bilo to mogoče. Alkohola sva spila več kot za 117€, ampak je večinoma skrit v restavracijah in trgovinah. V hladilniku sva vedno (razen Irana) imela hladno pivo, pomembno orodje za sklepanje novih prijateljstev. Vodo sva kupovala v čim večjih plastenkah. Res je, plastenke vsekakor niso okolju prijazne, sva pa se trudila, da sva jih po uporabi dala domačinom, ki so jih z veseljem znova uporabili za svoje potrebe.
Transport (~450 € mesečno)
Stroški goriva na polno nihajo na takšni poti. Naredila sva 28251 km in porabila 2614 l dizla, torej povprečna poraba 9.25 l/100km. Kar dobro za 2700 kg težko vozilo. V povprečju je stal dizel 0.7 € na liter, največ v Albaniji 1.43€, namanj pa v Iranu 0.03€. Večji stroški so bili tudi servisi, v glavnem polomljena polos v Armeniji (400€ – deli, hitra dostava iz UK, delo) in velik servis v Turčiji (500 €) s popravilom avspuha, menjavo vseh olj in servis hladilnega sistema. Ostali servisi so bili praktično zastonj (dele sva večinoma imela s sabo). Trajekt sva plačala le v Grčiji, ko sva obiskala otok Krf.
Spanje (~260 € mesečno)
V 247 dneh potovanja z Defenderjem sva spala 121 dni v strešnem šotoru in 25 dni znotraj avtomobila. Torej skupno 146 (59 %) noči preživela v avtomobilu. V centralni Aziji je pogosto mogoče kampiranje na dvorišču hostlov za polovično ceno postelje. In roko na srce, postelja v strešnem šotoru je bolj udobna od večine postelj v hostlih.
Spala sva 61x v guesthousih, 21x v kampih, 36x v hostlu, 114x divje in 15x so nama prijazni lokalci odstopili posteljo, bodisi preko Couchsurfing omrežja, ali pa tudi kar tako. Po tem izračunu sva za plačljivo nastanitev plačala v povprečju slabih 9 € na osebo, 129 noči pa sva spala zastonj.
Vize in vstopi v države (skupno 982 €)
Sem spadajo vsi stroški vstopa v države, torej vize, avtomobilska zavarovanja (da, od Turčije naprej se v vsaki državi plača posebej obvezno zavarovanje vozila, saj zelena karta ne velja) in dodatni stroški, ki se jih spomnijo na kakšni meji. Potrebno je biti zelo dobro informiran, kaj je res potrebno plačati na meji in kaj si oni izmislijo, ko vidijo tujca s polno opremljenim vozilom. Za vstop v Iran potrebujemo avtomobilski karnet (161€) , ki je tudi vštet. Mimo tega sklopa stroška ne gre, gre za fiksne stroške, kjer ne moremo nič prihraniti.
Prosti čas (~93 € mesečno)
Na dolgi poti plačamo dosti vstopnin v različne muzeje, cerkve in parke. Najdražji je bil vstop na Akropolo v Grčiji 25€. Grčija je v splošnem najdražja s tega vidika, saj je gostota znamenitosti zelo visoka in vsaka vstopnina je najmanj 8€. Ko sva imela možnost, sva v mestu obiskala kinoteko in kupila kakšen manjši spominček za domov. Nekajkrat sva najela kolo in enkrat tudi kajak Če bi ponovil izlet, bi si dosti večkrat izposodil kolo ali pa ga kar peljal s seboj.
Zdravje in nega (~100 € mesečno)
Največji strošek v tej kategoriji je dolgoročno turistično zavarovanje za 75 €/mesec pri agenciji TrueTraveller, ki je osredotočena na podobna potovanja. Navadno turistično zavarovanje (Coris/Triglav) ne velja na potovanjih daljših od 90 dni, za daljše poti pa imajo nekonkurenčne ponudbe. TrueTraveller zavarovanje sva kar nekajkrat koristila brez težav, mislim da je šlo za približno 150 € povrnjenih stroškov zdravil in zobozdravnikov. Ostale zadeve v tej kategoriji so občasni frizerji, ekološka mila in šamponi (zelo pomembno, ko kampiramo v naravi).
Ostali stroški
Sem predvsem spadajo redni stroški novih sim kartic v vsaki državi, nekaj manjših izboljšav na vozilu (gradnja nove police za shranjevanje hrane), plin za kuhanje in provizije bankomatov, katere se sčasoma kar naberejo. 60 evrov provizije je bilo plačane za dvig 3000 ameriških dolarjev v Gruziji. V Iranu bankomati za turiste ne delujejo in ni mogoče priti do gotovine, zato sva se tukaj vzela nekaj ekstra za vsak primer. Izkazalo se je, da sva imela gotovine v Iranu občutno preveč, saj sva te dolarje trošila še vse do Maldivov.

Najcenejše države in najdražje države
Grčija je bila daleč najdražja država na poti, v povprečju sva porabila 67 € na dan, kljub temu, da sva divje kampirala 20 noči od skupnih 28. Poleg nje je na seznamu še Turkmenistan s podobno številko, a je to precej nerealno, saj je 80 % cene Turkmenistana stal vstop v državo, nato je bilo pa vse skoraj zastonj. Če bi se lahko po Turkmenistanu potepala več časa in ne samo 4 dni s tranzitno vizo, bi bila številka precej drugačna.

Po statistiki lahko pridemo še do podatka, da so med najcenejšimi državami bili Uzbekistan, Tajikistan, Črna Gora, Iran in Kirgizija. V teh državah sva porabila med 30 in 40 € na dan. Čeprav je iz teh podatkov izvleči kaj uporabnega, saj sva bila v Črni Gori izven sezone, v Uzbekistanu pa v vrhuncu sezone. Povrečje je odvisno tudi od vremenskih razmer. Ko je deževalo, sva več časa preživela v apartmajih, ko je bilo pa sončno in topleje, sva ves čas kampirala divje.

Če potegnemo črto bi rekel, da je od Bosne do Kirgizije edina dražja država Grčija, povsod drugje lahko kvalitetno potujemo z avtom za manj kot 25 €/osebo na dan.

Z nahrbtnikom
Maldivi (11 dni)
Tukaj sva uživala na eni lokaciji in nisva bila mobilna. Uživala sva na plaži in snorklanju. Porabila sva približno 130 € na dan za dva, če odštejemo strošek letalskih kart. Občutno dražje kot drugje, vendar še vedno cenovno dostopno.
Maldivi na lokalnem otoku so lahko cenovno zelo dostopni.
Šri Lanka (23 dni)
Backpackanje po Šri Lanki naju je stalo približno 50 € na dan. Največji stroški na Šri Lanki so bili safariji v nacionalnih parkih, brez tega bi bila dosti cenejša. A vseeno so to stvari, ki so mi najbolj ostale v spominu. Potovala sva izključno z javnim transportom, ponavadi tistem ta poceni – brez klime in z gužvo.

Indija (18 dni)
Indija naju je stala 34 € na dan, prav tako sva potovala večinoma z nizkocenovnimi avtobusi. Indija je kaotična država v mnogih vidikih in popotnika fizično in psihično utrudi, zato bova drugič nekaj več denarja namenila transportu, da bo potovanje lažje in prijetnejše. Dosti preveč časa sva preživela na lokalnih avtobusih, ampak tudi to je del izkušnje.

Zaključek
Klasičen ritem življenja nam narekuje kratka potovanja in prav zaradi kratkega trajanja postanejo precej draga. Teden raziskovanja Italije stane toliko kot mesec v bolj odročnih krajih. Če nam uspe življenje obrniti tako, da si lahko manjkrat privoščimo daljši dopust, je to finančno zagotovo boljša rešitev, a pri vsaki službi to na žalost ne gre.
Vso srečo vsem, ki se odpravljate na daljšo pot. Finančni zalogaj ne bo majhen, a verjemita nama. Na 20000 € sva pozabila že zdavnaj, medtem ko spomini o potovanju še vedno gorijo v nama!
