Eden bolj prepričljivih delov Grčije. In še na trajekt ni treba! Ali pač?

Peloponez je dokončno nagnil kazalec na tehtnici grških lepot v pozitivno smer. Cene so postale zmernejše, turisti so se malo razredčili, spila sem prvi odličen freddo in zdelo se je, da je Grčija končno pripravljena razkriti svoje najlepše čare. Čeprav se Peloponez ne zdi izjemno velik, je trajalo kar nekaj časa, da sva ga prevozila (in sploh nisva prevozila celega!). Južni del polotoka predstavlja tudi najjužnejši del celinske Grčije, ki se lepo razdeli v tri rte oz. prste.

Tukaj sva našla vse: gorato notranjost s pohodniškimi potmi, razvejano obalo s številnimi plažami, pomembna arheološka najdišča in prikupna mesteca. Pa še odlično grško hrano, njam!

NAJDRAŽJI MOST NA POTI

Čeprav redko, je Peloponez včasih označen kot otok in ne samo polotok, saj ga je leta 1948 zgrajen Korintski prekop fizično ločil od celine tudi na drugi strani. A naj bo v tem članku polotok 🙂 Na zahodni strani se Peloponez začne z enim izmed lepših mostov, ki sva jih kdajkoli videla. Ali pa vsaj največjim. Most Rio-Antirrio, ki povezuje peloponeški polotok s celino, je bil odprt leta 2004, tik pred OI v Atenah. Dolg je 2880 metrov in je drugi najdaljši most na svetu s poševnimi zategi na svetu. Gradbeniki bi verjetno vedeli več o tem, kako zgraditi takšen most, a bojda so imeli kar nekaj izzivov pri gradnji. Recimo globoka voda, negotova temeljna tla, potresna aktivnost ter širitev Korintskega zaliva zaradi premikanja tektonskih plošč. Nama se je zdel kljub vrtoglavi mostnini (13 EUR) preprosto lep! Kasneje sva izvedela, da večina ljudi uporablja trajekt, ki stane pol manj, dolgo časa je bil trajekt tudi edina povezava do Patrasa.

In če smo že pri Patrasu – večina turistov ga preprosto izpusti, a midva sva dobro (in poceni!) jedla v Didymoi, našla sva prekrasno in divjo tržnico malce stran od centra mesta.

Korintski prekop, ki omejuje polotok z druge strani, je bil zgrajen šele v 20. stoletju, a ideja zanj je nastala že v času rimske vladavine. O prekopu je sanjal tudi Julij Cezar, a šele Neron je prvi zapičil kramp v trdo sedimentno kamnino. Zaradi pomanjkanja znanja in tehnologije prekop ni bil odprt vse do leta 1948, ko so ga dokončali Francozi. Tako so ladjam prihranili kar 700 km dolgo pot okrog Peloponeza. Žal je prekop preozek za sodobne tovorne ladje, a po njem vsakodnevno pljujejo manjše ladje, ki jih je z višine 45 metrov kar dramatično opazovati.

• 

• 

• 

KO UČBENIK POSTANE RESNIČNOST

V Grčiji srečamo košček zgodovine na vsakem koraku. Ostanki antične zlate dobe Grčije so vseprisotni, čeprav jih je zob časa ponekod že zelo načel. Ogleda vrednih je mnogo najdišč, na Peloponezu pa so prav na kupu nahajala pomembna antična mesta npr. Šparta, Korint, Mikene, Tebe, itd. Midva sva obiskala večino najdišč, vstopnine so bile povsod ca. 12 EUR na osebo (ja, se nabere!). Povsod je bilo ogromno turistov, zato sva morala včasih vstati zgodaj, da sva si lahko najdišča ogledala v miru. Dejstvo je, da so nekatera najdišča bolj zanimiva, nazorna, lepo ohranjena, druga manj. Pa gremo po vrsti od naljubše do manj ljubše:

1 Amfiteater v Epidavrosu. Ni tipično arheološko najdišče, saj je amfiteater v rabi še danes in lahko gosti do 14.000 obiskovalcev. Ta ogromen amfiteater iz apnenca ima izjemno akustiko. V najvišji, zadnji vrsti je slišati padec kovanca na odru (preverjeno!). Zraven se nahaja nekdanje svetišče Asclepiusa (grški bog medicine), kamor so se pomoč zatekali številni bolniki.

• 

• 

2 Antična Olimpija. Tukaj so potekale olimpijske igre vsake štiri leta kar 1000 let. Pred Herinim templjem še vedno prižgejo olimpijski ogenj. V Olimpiji so nadebudni športniki tudi trenirali in mogoče si je ogledati gimnasium, vadbišča, ogromen stadion, itd. Zanimiv je še bližnji muzej. Če se spomnite iz zgodovine: tekmovali so lahko samo svobodni Grki, sužnji in ženske niso smeli niti navijati. Špegali so z bližnjih hribov.

• 

• 

• 

3 Antične Mikene. Mogočne Mikene so znane po tem, da naj bi bile domovanje Agamemnona. Kar 400 let (1600-1200 pr. n. št.) je bilo to najmočnejše grško mesto in še danes je videti mogočne obzidje, ostanke vodovoda, itd. Ogled sva si zapomnila predvsem po tem, da sva tam srečala mladega Francoza, ki je svoje življenje posvetil veri in je raziskoval temelje svoje pravoslavne religije.

• 

• 

• 

4 Šparta. Od nekdaj mogočnega mesta ni ostalo prav dosti, saj mesto ni imelo konkretnega obzidja. Večina turistov se niti ne ustavlja tukaj, a midva sva si ogledala ostanke antičnega mesta in mogočen spomenik kralja Leonidasa. Iz mesta je videti tudi mogočne Taygetos gore, od koder so kruto pokončali otroke, ki so izgledali prešibki. Tisti, ki so preživeli, pa so morali čez špartansko vzgojo, ki je ne bi privoščila prav nobenemu moškemu.

KO SE NAMA ZALUŠTAJO HRIBI …

… se na Peloponezu hitro najde kaj primernega! Od Kalamate do Šparte sva prevozila prelaz Langada, ki ponuja izjemne razglede na okoliško hribovje, pelje pa tudi čez istoimenski kanjon. Prenočila sva kar na vrhu prelaza (1542 m), se zapeljala po neobljudenih poteh, edine sosede so bile kot ponavadi krave. Ko sva vozila čez kanjon, sva videla plezalce in verjetno bi se dalo tu še marsikaj početi!

Najbolj nepozaben pa je bil pohod po Menolan trailu. Dobro označena pot se nahaja v odmaknjenem osrednjem hribovitem delu Peloponeza, ki ga krasijo srednjeveške vasice, obilica cvetlic, gozdov, ozke (asfaltirane) ceste in skriti samostani. Izmed sedmih možnih pohodnih poti sva izbrala najbolj znano od Stemnitse do Dimitsane. Prehodila sva ca. 10 km in obiskala kar tri zelo stare in zelo težko dostopne samostane, prečila reko, uživala v razgledih … nazaj sva preštopala. Utrujena sva videla, da bližnja restavracija nudi brezplačno kampiranje – lastnica je celo omenila, da je soba 5 EUR na noč! Vesela sva pograbila stvari, a ko sva prispela v sobo sva še enkrat preverila ceno. Z neverbalno komunikacijo smo ugotovili, da je cena 50 EUR!!! Obrnila sva se in divje kampirala z razgledom na Dimitsano 🙂 Peloponez sva v celoti prenočila divje in imela nisva prav nobenega problema.

• 

• 

• 

KO SE NAMA ZALUŠTA PLAŽE …

… je Peloponez ena taka vrečka presenečenja. Plaže so lepe, čiste, voda kristalna in jih kar ne zmanjka. Večinoma sva divje kampirala prav na plažah in mislim, da še nikoli nisem občudovala toliko sončnih zahodov. Za vsakogar se nekaj najde, a midva sva najbolj uživala na dveh.

Lido Margetis. Ni čisto na polotoku, saj se nahaja malce prek Korintskega prekopa, a tole bi lahko označila za res eno lepših. Pa ne zato, ker je res tako zelo lepa, temveč ker je preprosta, masovnega turizma ni. Nekaj kamperjev se nas je nabralo, v miru smo uživali kristalno čisto morje, Darjo je lovil ribe … v glavnem milina.

Voidokilia beach. Plaža v obliki črke “omega” je zelo slikovita, sploh če jo pogledamo z bližnje utrdbe, kamor je potrebno ca. 20 min hoje. Kar nekaj turistov, a razgled je izjemen. Tudi sprehod po laguni je čaroben, zanimiv, poln živalc.

ITALIJANSKI SEKSAPIL

Bolj ko sva peljala proti jugu Peloponeza lepša so bila mesteca. Najbolj so naju očarala mesteca Pilos, Methoni, Nafplio in Katakolo.

1 Pilos je bil popolno presenečenje. Italijanski pridih mesteca, prikupen trg in bližina plaže Voidokilia mu da svoj seksapil. Ustavila sva se za odlično kosilo kar na glavnem trgu. Nama je bilo tako fajn, da nisva se niti spomnila na fotografiranje.

2 Methoni se nahaja le 11 km južno od Pilosa in za obisk sva se odločila po priporočilu grške prijateljice – in po videnem na razglednicah v Pilosu. Srednjeveška trdnjava spominja na Kraljevi pristanek iz Iger prestolov. Trdnjava je zelo lepa in vstopila sva brezplačno! Kaj takega v Grčiji!

• 

• 

• 

3 Nafplio se nahaja na severovzhodnem delu polotoka in velja za eno najlepših in najbolj romantičnih mest. Z marmonatmi tlakovci in balkončki izgleda prav benečansko, krasi ga mogočna trdnjava z imenom Palamidi. 600 m od obale se na otočku nahaja še trdnjava Bourtzi in daje mestecu pravo fotogeničnost. Vse lačne vabi Taverna Pidalio z morsko hrano!

• 

• 

• 

4 Katakolo se nahaja na vzhodnem delu polotoka in ko sva prispela v pozno popoldanskih urah, ni bilo nikjer žive duše. Prespala sva divje ob skalnati plaži, kamor sta zjutraj začuda zašla dva angleška turista. A to ni bil slučaj. V Katakolo je prispela ogromna križarka z večinoma angleški turisti in mestece je dobilo turističen, a nekako prikupen pridih. Večina turistov s križarke je s kombiji in vlakom šlo na ogled Antične Olimpije.

• 

• 

• 

Na poti niso vse stvari lepe in čudovite. A Peloponez je bil čudovit in težko sva se poslovila od njega. V takih primerih si vedno rečeva: Prideva nazaj! 

Za več dogajanja pa že itak veste
Instagram: @dalec.si
Blog: www.dalec.si (v živo)