OTOK KRF

30 Jun 2019 | Nina Jazbec

Najbolj severni grški otok sva kar neka časa opazovala že iz Albanije. Kar vabil naju je, da ga obiščeva!

Trajekti so zmeraj fajn izkušnja, razen plačevanja.

Grčija ima en velik privilegij in to so neskončne količine morja in plaž. Čeprav jih na celinskem delu najdemo ogromno, so tiste najlepše bojda na otokih. Prvotno sva planirala obiskati več grških otokov, a sva si po Krfu hitro premislila. Namreč cene in količina (angleških, nemških) turistov je bila tukaj zadušujoča. Ves čas sva imela občutek, da sva v turistični pasti. In bilo je šele v začetku maja, ko sezona sploh še ni v pravem zamahu.

PRVI SLOVENCI NA POTI

Na otok sva priplula iz Igoumenitse, od koder vozi trajekt tako v Corfu Town kot tudi v Lefkimi. Le da je trajekt v Lefkimi z Lefkimi Lines cenejši (link), saj je južni del otoka je manj turističen. Kar hitro sva zapeljala na bližnjo plažo Arkoudillas, do katere je dostop po offroad cesti ali peš. Prvič sem se zavedla, kako čudovito morje imajo Grki.

Že po nekaj kilometrih sva odkrila Lidl – končno sprejemljive cene in ponudba vsega, kar potrebujeva na enem mestu. Napolnila sva zaloge in se odpeljala do jezera Kosission, ki je del čudovite lagune in plaže Halikounas. Nekaj kitersurferjev je uživalo stalen veter, midva pa sva se samo sončila in parkirala za noč. Čeprav sem se sprehajala naokrog, nisem nikjer opazila nikogar, a ko sva zjutraj odpeljala, sva le nekaj sto metrov ob plaži naletela na kombi s slovensko registracijo! Prvi Slovenci na poti! In še ti so obstali s svojim Volkswagnom, saj jim ni več vžgal. Kako sva bila vesela, ko sva videla Slovence, a oni so bili še bolj, saj sva jih 1, 2, 3 potegnila in avto je vžgal v sekundi. Hitro smo se spoprijateljili. Izkazalo se je, da so kul družina z veliko strastjo do (vzdržljivostnega) teka. Jan si je celo pretekel vrhunsko 3. mesto na Corfu Mountain Trail! Oni so morali nazaj v Slovenijo, midva pa sva pičila proti severu otoka. Ceste na otoku so skrbno asfaltirane, večinoma hribovite in ozke, ponujajo izjemne poglede na nasade oljk in vasice. Če ne bi bilo tisoč rent-a-carjev in bi mela te cestice zase, bi bilo še toliko lepše!

Pesek kot da bi bil na Kanarcih!

TURISTIČNO MRGOLIŠČE

V vasici Pelekas sva se ustavila v pekarni Kalimera, kjer imajo odlične pekovske izdelke. V bistvu je teh modernih pekarn s širokim naborom sladkih in slanih pregreh kar dosti na Krfu in pridno sva jih koristila, saj so cenovno sprejemljive v primerjavi z restavracijami. Večino časa na Krfu sva kuhala sama.

Nato sva se ustavila v Paleokastritsi, si ogledala samostan in uživala v razgledu. Turistov mrgoli. Bolj vreden obiska je Corfu Aquarium, kjer so predstavljene najbolj značilne morske vrste regije. Imajo pa tudi kar nekaj terarijev z plazilci. Vstopnina ni visoka in vsak ki vstopi v akvarij dobi z seboj vodnika, ki mu razloži vse o živalih. Darjo je bil navdušen! A pripravljajo se je k dežju, zato sva prespala noč kar v avtu. Zjutraj se je končno razjasnilo in ni bilo bolj dramatične točke za prvi skok v morje – Porto Timoni Beach. Do plaže je treba peš, a pot je urejena in samo turistom je treba slediti 🙂 Na srečo sva imela s seboj dovolj vode in Darjo tudi kopalke! Sonce je vabilo naprej in šla sva še do enega spektakularnega razgleda: Akra Drastis. Razen razgleda in povoženega pokrova za vodni rezervoar sicer tukaj ni bilo nič posebnega.

Zagotovo najlepša plaža na Krfu

Odšla sva do Canal d’Amour, a bil je le turistično razočaranje. Polek tega nama je neprijazen lokalec zelo nazorno nakazal, da ne smeva parkirati kjer piše PARKING. Okej, okej, okej. Gremo stran brž!

NA HRIB, NA HRIB!

Krf se mi je nazaj prikupil z odličnim girosom (Alekus Taverna) v skrajno skomercializiranem Sidariju in s prenočitvijo ob bližnji plaži. Na severu sva odkrila še nekaj plaž. Recimo plažo Avlaki, kjer sva preživela večino dneva, se sončila in brala. Skopat sva se šla na eno malo skrito plažo, prespala pa sva tik pod najvišjim vrhom – Pantokratom. Od tam je mogoče videti celoten otok, Albanijo in celinsko Grčijo! Vredno vožnje 🙂 A idilo so sredi noči pokvarili oblaki megle in veter, tako da sva sredi ujme pospravljala šotor in se hitro zavlekla spat v avto. Vseeno sva bila na skoraj 800 m nadmorske višine!

Razgled na najvišji vrh Pantokrator ob sončnem zahodu

Pod goro je tudi bojda najstarejša zapuščena krfska vasica Palea Perithea. Khm. Vrsta rent-a-carjev je naznanila, da je vas daleč od zapuščenosti. Izkazalo se je, da ima vas kar nekaj restavracij in ostalih turističnih kapacitet! To za mene ni zapuščeno! V vas se je splačalo pripeljati predvsem zaradi offroad ceste, ki je vodila tja z vrha otoka. In pa zaradi čebelarja, ki ima nad vasico kar nekaj panjev. Čeprav ni bil pretirano komunikativen, sva kupila najbolj drag med v najinem življenju. Krf ima ogromno lepših, bolj pristnih vasic kot je tale. Lahko bi rekli: Še en nateg 🙂

Pogled na Albanijo in Llogara prelaz

VREME JE POSKRBELO ZA POČITEK

Glavno mesto Corfu (domačini mu rečejo Kerkyra) je nekakšna mešanica beneške in turške arhitekture, krasijo ga dve utrdbi. Na starejšo izmed obeh sva se povzpela tudi midva (vstopnina 8 evrov / osebo) in razgled na mesto in morje je res izjemen. Polek tega je v sklopu utrdbe kar nekaj razstav in ena na temo Srbov v Grčiji je bila res zanimiva. Pojedla sva še solato, potem pa v Benitsesu preživela dva dneva v AirBnB-ju, saj je lilo kot iz škafa. Grdo vreme nama je dalo malo časa za počitek, pisanje bloga, snemanje podcasta, pranje perila (sušilo se je bolj malo), urejanje SIM kartice in iskanje nekoga, ki nama bo napolnil plinsko jeklenko. Namreč, slovenski adapter za polnjenje ne utreza polnilnicam v Grčiji oz. drugje! O tem sva brala že pred odhodom, a zdaj sva se dejansko mogla lotiti iskanja rešitve. Končno sva našla trgovino, ki se ukvarja samo s plinskimi napravami. Tam so nama napolnili plin, da lahko veselo kuhava še naprej 🙂

Razgled na mesto z deževne trdnjave

ALI JE POTEM KRF SPLOH VREDEN OBISKA?

No, Krf je vseeno vreden obiska, saj je narava lepa, rastje bujno, izziv je bil poiskati skrite in zanimive kotičke za spanje. Ni nama žal, da sva ga videla. Vseeno je potrebno biti pripravljen na masovni turizem. Midva sva malce “razvajena” prišla iz Albanije in sva bila popolnoma nepripravljena. Krf sva kljub splošni prepovedi divjega kampiranja skoraj v celoti prespala v strešnem šotoru, zaradi dežja sva morala 2 dneva v AirBnB. Vsekakor je pri vseh trumah turistov in obljudenosti otoka malce težje najti lokacije za spanje. Najti sva morala kakšno manj obljudeno plažo ali se zapeljati v hribe.

Narava na Krfu je najlepša v maju in juniju

Če bi morala izpostaviti par kislih in par sladkih, bi to bilo naslednje.

Sladkih 5:
1 bližina celine in cenovno sprejemljiv trajekt v Lefkimi
2 kristalno čisto morje in prvo kopanje letos
3 hribovita pokrajina in razgledi na otok, celo na celino
4 izjemna rastlinska raznolikost in oljčni nasadi
5 najde se celo kakšna manj obljudena plaža

In še 5 kislih:
1 obilica turistov, ki priletijo sem z nizkocevovci
2 ceste polne rent-a-carjev z “levimi” angleškimi vozniki
3 spremenljivo vreme, dežuje bojda tudi poleti
4 visoke cene hrane in prenočitev
5 domačini so naveličani turistov, pristne grške gostoljubnosti nisva bila deležna

Preden kupite letalsko do Krfa, premislite dvakrat 🙂 V naslednjih člankih se bom razpisala o Nacionalnem parku Zagori, vzponu na goro Olimp, o Peloponezu, Atenah in drugih delih Grčije, ki sva jih prečesala. Še so lepši kotički v Grčiji v primerjavi s Krfom!

Čekirajte Instagram in zavihek na blogu “v živo“, kjer so objave zelo aktualne. Dogaja na pune 😉