Nikoli si nisva predstavljala, da bova spektakularen vzlet stoterih balov nad lunarno pokrajino občudovala iz lastne spalnice.
Ta pokrajina z značilnimi stolpiči, rdečo kamnino in razritim površjem človeka takoj očara. Mene pogled na grad v Uchisarju s svojimi nenavadnimi oblikami in votlinami najprej spomnil na Sagrado Familio v Barceloni. Baje je Gaudi za svojo mojstrovino našel navdih prav tukaj sredi te vulkansko nastale in v tisočletjih preoblikovane pokrajine.
In ne, nisva edina, ki sva v letošnjem zgodnjem poletju obiskala Kapadokijo. Turistov ni manjkalo. In ker je v Kapadokiji kar nekaj bolj ali manj turističnih, bolj ali manj zanimivih točk, sva se odločila, da spiševa seznam 5 reči, ki jih morate doživeti in videti v Kapadokiji. Večina obiskovalcev izbere kraj Göreme za svojo izhodiščno točko in je nastanjena v kakšnem izmed hotelov, hostlov … a z lastnim vozilom in šotorom je lahko Kapadokija prava mala pustolovščina.
1 JUTRANJI VZLET BALONOV
Mnogo ljudi misli, da so ti poleti nek balonarski praznik v Kapadokiji. Pa ni res 🙂 Okrog 100 balonov vzleti nad to pokrajino vsako jutro in košare so polne večinoma kitajskih turistov, ki si za pičlih 180 € na osebo privoščijo takšnen luksus. V eni od številnih agencij sva celo vprašala za ceno poleta, saj sva predvidevala, da več kot 60 € na osebo ne more biti. Ob omembi dejanske cene se nama je kar zvrtelo in na iOverlanderju sva hitro poiskala primerno razgledno točko za spanje in opazovanje jutranjega neba, posutega z baloni. Točka je bila nekaj sto metrov od Rose Valley – razrite, rdeče obarvane doline.
Alarma nisva potrebovala, saj naju je zbudil zvok “kšššššššš” – polnjenje balonov z vročim zrakom. Polek tega sva imela prijetno družbo. Italijana z motorjem na poti na Pamir Highway in Francoza z Defenderjem, ki sva ju na najini poti nehote srečala še kar nekajkrat. Sončni vzhod je bil izjemno lep, baloni vse naokrog so kar dve uri krasili nebo. Če je v vas vsaj malo fotografa, je to ena izmed bolj fotogeničnih scen za vaš objektiv. Pa tudi če ne – razgled na stotero balonov nad to lunarno pokrajino je nepozaben.
Če nimate lastnega vozila ali šotora, potem se boste verjetno znašli v enem izmed mnogih stolpičev ali votlin, ki so jih podjetni domačini preobrazili v hotele in hostle. Prav tako odlično, a precej drago doživetje. V hotelu vas bodo sigurno napotili do agencije ali vam sami omogočili jutranji polet z balonom ali ogled s kakšne izmed razglednih točk.
2 PO ZAPRAŠENIH POTEH Z DEFENDERJI
Niti pripeljala se nisva še prav v Göreme in že sva na nekem dvorišču videla nekaj Defenderjev. Nisva mogla, da ne bi, in že sva bila parkirana ob njih. Ugotovila sva, da gre za skupino vozil, ki se s kupom turistov pravkar odpravljajo na 4×4 izkušnjo po okoliških zaprašenih cestah. Nekaj malega sva plačala in jim sledila na približno 2-urno izkušnjo. Obvezno glejte video 🙂
3 ODKRIVANJE STAROKRŠČANSKIH CERKVA
Kapadokija je še mnogo več kot le polet z balonom in drvenje po lokalnih cestah. Zgodovina je tu na vsakem koraku. Skoraj vsak izmed stolpičev ali votlin je nekoč predstavljal zavetje množici kristjanov, ki so se v času rimske in bizantinske vladavine zatekli v te kraje.
Med 4. in 11. stoletjem je na ozemlju države, v kateri danes z veliko večino prevladuje islam, živelo na tisoče kristjanov, ki so svojo vero tukaj lahko živeli. Množica prastarih cerkva je bogato poslikana s freskami, na katerih so ikone, verski simboli, zgodbe iz Biblije. Žal se obiskovalcu takoj zazdi, da nekaj ne štima. Namreč vsi obrazi imajo iznakažene oči, kar je delo lokalnih vandalov. Večina cerkva še danes ni zaščitenih ali kakorkoli varovanih. Nekatere so turistične in varovane, a v marsikatero cerkev sva prišla brez problemov. Verjamem da tudi lokalni vandali pridejo vanje brez večjih naporov in dajo duška svoji nestrpnosti in nespoštovanju.
Večina cerkva kljub temu deluje magično, skrivnostno, vhodi so včasih na strmih pobočjih in težko dostopni. V kompleksih oz. naseljih so pod cerkvami značilne stare jedilnice, kjer so so verniki zbirali in jedli. Čeprav sva teh cerkva videla ogromno, je bila vsaka zase posebna. Najlepše so bile tiste najbolj odmaknjene. Največ obiskovalcev vidi cerkvice v Göreme Open Air Museum (vstopnina previsoka, odsvetujeva obisk, saj lahko isto vidite drugje zastonj) v kraju Göreme, ki je tudi najbolj turističen kraj v Kapadokiji in pogosto izhodišče za raziskovanje pokrajine.
A videla sva še toliko bolj avtentičnih in zanimivih kompleksov! Najbolj naju je prepričal manj znani in kar oddaljeni Soganli, kjer sva se znašla slučajno. Sama sva lahko odkrivala in plezala do cerkvic. In to za minimalno vstopnino. Pa še čez noč sva parkirala na parkirišču Hidden Apple Gardna, kjer sva tudi odlično pozajtrkovala.
4 ZELENA DOLINA IHLARI
Čeprav Kapadokija morda na prvi pogled deluje pusto, sva v dolini Ihlari našla ogromno zelene barve, še več starokrščanskih cerkva in prijetno ohladitev. Kanjon je globok približno 100 m in dolg kakšnih 14 km. Oblikovala ga je reka Melendiz, ki žubori skozenj. Nekoč je v kanjonu, njegovih votlinah in jamah živelo kar 80.000 ljudi! Danes je kanjon priljubljena ohladitveno in sprostitveno pribežališče v poletni vročini tako za domačine kot turiste (ok, videla sva jih bolj malo). Za bolj aktivne ponuja kanjon kar nekaj pohodnih možnosti z vmesnimi postanki, čajnicami na vodi in cerkvicami. V dolino je mogoče vstopiti na štirih mestih, pri čemer je potrebno plačati vstopnino. Pot je prijetna in nezahtevna. Midva sva vstopila pri Belisirmi, kjer je do vhoda mogoče priti z avtom. Sledila sva dobri označbi poti na zemljevidu maps.me. Prehodila sva le kakšne 4 km in si ogledala 3 stare cerkvice. Pa nama je kar malce žal, da nisva planirala celodnevnega pohoda. Drugič.
5 PODZEMNE NASELBINE
Podzemna mesta so podzemni kompleksi, v katere so se nekoč zatekali okoliški prebivalci v primeru naravnih ali vojnih groženj. V teh labirintih sob, skladiščnih prostorov, cerkva in drugih življenjsko pomembnih prostorov so ljudje lahko preživeli več mesecev. Čeprav je na območju Kapadokije več takšnih ohranjenih mest, sva obiskala le podzemno mesto v Derinkuyu. Kompleks ima osem nadstropij, ki so nekoč lahko sprejela kar 20.000 ljudi (mogli so se kar stiskat!). Rovi so majhni, ozki, včasih strmi. Ni za klavstrofobične! Fotografirala nisva.
Če ste vseh pet točk že obkljukali in predvsem če imate lastno prevozno sredstvo, priporočava še obisk kraterskega jezera And Narligöl, kjer je ob pozornem pogledu mogoče videti žlubodranje plinov. Dokaz o izraziti geotermalni aktivnosti tega območja. Če pripeka vročina, se lahko v njem tudi ohladite.
Lonely Planet naju je “zavedel” in kot vredno izleta priporočil SultansazlIgi Milli Parki – ogromno močvirje s trstičjem, po katerem je speljana sprehajalna pot. Nek vodič nama je takoj hotel zaračunati 10 € za vodenje, češ da brez vodnika v park ne moreš. Medtem so lokalci mirno hodili noter brez vodnika in potem sva kar šla tudi midva. Močvirje ni nič posebnega, videla sva le nekaj ptic in hitro šla naprej. Ni ravno vreden obiska, če morate narediti velik ovinek.
Na poti sva večkrat videla podobne formacije in prastare cerkvene objekte (recimo v Gruziji, Armeniji), a nikoli niso dosegli razsežnosti, ki jih lahko vidite v Kapadokiji. Tudi narava je tukaj bila še posebej kreativna in človeka ne pusti ravnodušnega. No, vsaj naju ni. A pot naju je vodila naprej proti (jugo)vzhodu, kjer sva Turčijo res doživela na polno. Se beremo kmalu!