Mesec junij sva skoraj v celoti preživela v Turčiji – kar 27 dni. Turčija je poceni, vrednost njihove turške lire pada skoraj bolj hitro kot bitcoin raste. Kako hudiča sva torej v tem mesecu porabila skoraj 2000 €?

Kot že graf pokaže sva večino porabila za Defenderja. Turčija je ogromna država, videla sva je premalo, a vseeno vsa prevozila 4543 kilometrov! Cena dizla niha okoli 1 € in pri najini porabi 9.02 l/100km to nanese na nekih 450 € samo za dizel.

Ob vstopu v Turčijo sva prevozila 10.000 km in najin Defender je bil potreben rednega in izrednega servisa. Vedel sem, da želim menjati vsa olja v vozilu in teh ni malo: 1x motorno , 2x diferencial, 1x transfer box in 1x menjalnik. Ta servis sva naredila v garaži Dream Defender v Izmitu. To je skupaj z delom in servisom naneslo 200 €.

Avspuh je tudi počasi razpadal, leta se mu poznajo. Zato smo menjali izpušni lonec in gibljivi člen. Kar je naneslo na dodatnih 100 €.

Ko sva vozila proti jugozahodu Turčije so se temperature ozračja dvignile na 40 °C. Na vzponu na goro Nemrut je Defender začel sopihati, temperatura motorja se je prehitro dvigala do 100 °C in ventilator ni pomagal s hlajenjem. Da sva prišla na goro sva potrebovala 4 pavze. Nekaj je bilo narobe! Poklicala sva v Dream Defender garažo in našli so nama zaupanja vreden servis v mestu Diyarbakir. Tam smo se lotili iskanja problema. Ventilator je bil definitivno zanič in je bil menjan z dvakrat večjim ventilatorjem za Ford Escort. Prav tako smo dodali termostikalo za avtomatski vklop ventilatorja, menjali termostat, sčistili hladilnik, nastavili ventile in dodali nov senzor temperature takoj na izhodu hladilne tekočine iz motorja. Pri mehaniku sva bila 9 ur! in plačala za vse skupaj z deli 200 €. Tako se torej zapravi 500 € na servisih v Turčiji! Nekaj je bilo pričakovanega, nekaj ne. Vsekakor pa je bilo opravljenega dela za 1000 € v Sloveniji. Defender pa se sedaj spopada z gruzijskimi tri-tisočaki brez težav.

Kaj je drago v Turčiji in kaj poceni?

Edina draga stvar je bila sim kartica in podatki, celo dražje kot v Grčiji. Spanje v Istanbulu je bilo tudi presenetljivo drago, a to pripisujeva predvsem visoki sezoni ter temu, da sva bila tam ravno sredi največjega praznovanja – konca ramadana. Plačevala sva 36 € na noč za kul, ampak majhen apartma blizu centra.

Hrana je poceni. Po celi Turčiji se da najesti do sitega za manj kot 5 € na osebo (s pijačo). Če se poslužujemo fast fooda še manj. Kampiranje v divjini je popolnoma dovoljeno in ogromno je primernih mest za to (njihovi piknik placi so povsod in precej dobro urejeni).

Vsekakor sva v Turčiji živela kot kralja, če primerjava z Grčijo in ob tem porabila občutno manj – če odmislimo stroške avtomobila.

Klasični podatki

Noči je bilo 7 v Airbnbju, 19 divje, 1 v kampu in 3 na couchsurfingu. V strešnem šotoru sva spala 14-krat. Policija naju je dvakrat presenetila s pregledom potnih listov, a brez težav. Prečkala sva prelaz na višini 2600 m in videla prvega 5-tisočaka v najinem življenju. Dobila sva vsaj 25 zastonj čajev in 10 zastonj obrokov. Ko sva šla po digitalne fotografije za vizo nama tudi niso želeli računati. 🙂 Turčija je res kul!

Blogi z vsebino o Turčiji pridejo takoj, ko bova imela čas spisati. Definitivno je o tej državi ogromno za povedati in oba sva mnenja, da se bova v to relativno neraziskano destinacijo še vrnila. Do tedaj pa naju lahko spremljajte na instagramu!