ISTANBUL

15 Aug 2019 | Nina Jazbec

Na prehodu iz Evrope v Azijo se ornk dogaja.

V Istanbulu sem bila že dvakrat in tudi tretjič je bilo toliko novega, neznanega, norega. Tokrat je bil Istanbul še posebej živahen, saj sva ravno ujela veliko praznovanje oz. bayram ob koncu ramadana – muslimanskega svetega postnega meseca. Več kot 15 milijonom prebivalcem Istanbula se je pridružilo še nekaj stotisoč muslimanskih turistov pa tudi drugih turistov z vsega sveta. Na ulicah, v tramvajih, barih, restavracijah … skratka povsod se je trlo ljudi, ki so si dajali duška po enomesečnem odpovedovanju in postu. Midva sva se z veseljem potopila v morje ljudi, hrane in zabave, četudi se niti približno nisva postila 😉

Miljon ladjic, miljon turistov in miljon minaretov! To je Istanbul!

Na istanbulski sceni pa dogaja tudi ko ni posebnih praznovanj. To je pač Istanbul! Enkraten, drugačen, odprt, nor, zanimiv, še vedno zelo evropski v primerjavi s preostalim delom Turčije, a hkrati tako zgodovinsko bogat in poseben.

Čaj, vedno in povsod!

VELIK AVTO V VELIKEM MESTU

Istanbul je ogromno mesto in večina turistov se zadržuje v predelu Golden Horn oz. Zlati rog. Tam se nehaja večina zgodovinskih znamenitosti (Grand Bazaar, Hagia Sofija, Modra mošeja, Topkapi palača, itd.) in večino je mogoče obhoditi peš. Pripravite se torej na dosti pešačenja v vročini, sploh če nameravate obiskati Istanbul poleti!

Če si želite prihraniti del hoje ali če želite izven tega najbolj turističnega dela, potrebujete Istanbulkart, ki jo lahko kupite v vsakem kiosku in je smešno poceni (10 TL), na njej pa je ponavadi že dobroimetje. Midva sva jo kupila kar pri upravljalcu najinega stanovanja, ko sva kartico vrnila pa sva preostanek dobroimetja dobila povrnjen. Istanbulkart potrebujete, če želite na metro, tramvaj, na vzpenjačo, ladjice, avtobus … skratka z njo (in Google Mapsom) pridete prav povsod. Ena vožnja stane 2,60 TL (=0,42 €), pri prestopanju doplačate 1,85 TL. Edina slabost javnega prometa je, da
je v času prometnih konic in ob praznikih (kot v najinem primeru) prenatrpan. Na en tramvaj zaradi gneče preprosto nisva mogla vstopiti, red pa so delali tudi policisti.

Defender se je tudi v takšni mestni gneči dobro izkazal.

Taksijev nisva uporabljala in jih nisva niti potrebovala. Po preteklih izkušnjah z istanbulskimi taksisti pa lahko rečem, da je obvezno pogajanje za ceno in dobro srce, saj vozijo kot norci.

Najinega Defenderja sva parkirala na varovanem parkirišču (cena 4 EUR /dan) nekaj ulic od najinega apartmaja. Velik avto v velikem mestu je velik izziv, a nekako nama je uspelo varno prebroditi čez prometne zastoje in ozke uličice. Niti pomislila nisva, da bi avto uporabila za premikanje po mestu!

OČITNE ZNAMENITOSTI

Če ste prvič v Istanbulu, boste verjetno pogledali vse največje znamenitosti. Vse so seveda vredne ogleda, a mnogokrat dosti stanejo, so preplavljene s turisti in od ogleda ne ostane dosti. Za tiste najbolj turistično navdušene obstaja Museum Pass Istanbul, ki vključuje nekatere znane muzeje in mošeje, a midva se zanj nisva odločila. Najprej preverite, kaj želite videti in ali se vam nakup res splača. A Istanbul ponuja toliko, da res ne bo nič narobe, če kaj spustite in se raje prepustite ritmu mesta! Temu načelu sva (morda zaradi vročine, morda zaradi lenobe) sledila tudi midva.

V Istanbulu se prepleta moderno in tradicionalno, oblečeno in manj oblečeno.

Brezplačno se lahko sprehodite po Grand Bazaarju, a iskreno naju tržnica ni prepričala, saj je povsem turistična in večinoma vsi prodajajo “neuporabne” stvari. Lepši je Spice Bazaar, kjer se najde začimbe in dišave, a še vedno pretirano turističen in prav nič pristen. Razen seveda arhitekture.

Od “taglavnih” znamenitosti sva obiskala Modro mošejo (ang. Blue Mosque), v katero je vstop brezplačen. Pred obiskom preverite ure, kdaj je mošeja odprta, saj jo v času molitve zaprejo za obiskovalce. Pred vhodom v mošejo si lahko brezplačno priskrbite šal ali ogrinjalo. Svoje čevlje zapakirate v plastične vrečke in se podate v mošejo. Ob najinem obisku je zaradi bayrama mrgolelo turistov, polek tega pa so mošejo prenavljali. V 15 minutah sva bila zunaj, dokaj nenavdušena.

Modra mošeja, prva izmed mnogih na najini poti

Ogledala sva si še Cisterno baziliko (vstopnina 20 TL), ki je največja izmed 700 vodnih cistern pod Istanbulom, zgrajena pa je bila v 6. stoletju. V 19. stoletju so jo ponovno odkrili in očistili. Danes je muzej, ki skriva kar nekaj zanimivih detajlov. Vredno ogleda kljub precejšnji obljudenosti in čakanju v vrsti za vstop.

Od zunaj sva si ogledala Hagijo Sofijo. Vanjo zaradi visoke vstopnine in obnovitvenih del nisva vstopila. Lep je tudi večerni sprehod čez Galata most in opazovanje ribičev, ki lovijo lokalni balik. Še najbolj sva uživala v senci dreves v Gülhane Parki. To pa ja! Za kosilo v centru naju je najbolj prepričal Balkan Lokantası. Poceni in zelo okusna menza, kjer sva oba jedla za 4 EUR! Menija ni, preprosto pokažete kaj želite in že veselo cmokate.

Hagija Sofija – Nekoč bazilika, potem mošeja, danes muzej.

Na Galata mostu ribiči pridno lovijo lokalno ribo, ki jo pečeno najdete pod imenom balık ekmek na okoliških štantih. Zelo enostavna zadeva, a zelo okusna in poceni, ki jo je mogoče dobiti na stojnicah po Istanbulu.

Galata most z vedno prisotnimi ribiči na vsake 2 metra

NESKONČNO MESTO

Čeprav so turistične znamenitosti in zgodovina mesta zelo zanimivi, se pravi Istanbul doživi šele ko se stopite z ritmom mesta. Predel Karaköy oz. Beyoğlu lahko označim kot enega mojih najljubših delov mesta. Tam sva bila nastanjena v apartmaju Instaberry ob povezovalni in nakupovalni ulici İstiklal Caddesi, ki poteka od Galata stolpa (ogledala sva si ga samo od zunaj) do Taksim trga. Na njej je ponoči povsem enaka gneča kot podnevi! Na ulici se nahaja ogromno trgovin, kavarn, fast foodov. Njeni najlepši kotički se skrivajo v skritih stranskih uličicah. Tu sva preživela večino časa in našla sva prav vse: hrano ob polnoči, SIM kartico, bankomate, bare, poceni restavracije … Šla sva tudi v alternativni kino Beyoğlu Cinema.

Za lačne se najde ogromno hitrih in manj hitrih poslastic. V Hayri Usta Ocakbaşı se po zelo sprejemljivih cenah dobi izvrstna turška hrana. Vzela sva kar ploščo za dva in uživala v vsem naloženem na krožniku.

Mešana kebab plošča za dva, smešno poceni in dober uvod v kulturo kebabov!

Na drugem mestu mojih najljubših je predel Kadıköy v azijskem delu mesta. Prijetna vožnja z neturistično ladjico (plačate kar z Istanbulkart), pristna tržnica Kadıköy Produce Market, prijeten park Moda iskelesi in razgled nazaj na evropski del Istanbula so res nepozabni. Priporočam! 

Skok iz Evrope v Azijo

V omenjem azijskem delu mesta se nahaja Çiya Sofrası, ki je bila predstavljena tudi v kuharski seriji Chef’s Table. Odlične mesne kroglice s češnjevo omako, pire iz jajčevcev, za sladico orehi z medom in kajmakom … ahhhh! Dražja izbira, a zelo okusna. Več o tej restavraciji v ločenem zapisu.

Defender prečka most in Azijska avantura se začne!

Če Istanbul še ni na vaši listi naslednjih potovanj, upam da bo kmalu. Kar ponuja Istanbul, je res edinstveno. Žal pa je Istanbul pogosto edini obiskani del Turčije, kar je ogromna škoda. Kmalu se beremo še s prispevki o centralni Anatoliji, Kapadokiji in jugovzgodnem delu, ki je čisto drugo vesolje.