Na poti sva že dva meseca! Dnevi vse hitreje minevajo in številke se prav tako hitro obračajo.

€€€

Aprilsko potepanje je v denarju naneslo na 1346.65 €, torej kar nekaj pod zastavljenim budgetom 1666 €. Naučila sva se nekaj prijemov, kako prihraniti, in se tako izognila nekaterim nepotrebnim stroškom. Izpostaviti velja še dejstvo, da sva v mesecu aprilu dosti potovala po Makedoniji, ki je res poceni.

Hrana ostaja najvišji strošek in to se tekom poti verjetno ne bo spremenilo. Jedla sva odlično v Makedoniji in Albaniji, na oko bi ocenil da so cene v Albaniji v restavracijah približno 30-50 % višje.

Tokrat se strošku vstopnin priključujejo še stroški športnih aktivnosti. Rentala sva dve kolesi za 20 € na dan v Ohridu in kajak za dve uri v kanjonu Matke. Med vstopninami je edini strošek, ki je izstopal, povratni potep z ladjico po Komanskem jezeru, za katerega sva dala 12 € na osebo. Drugo se je vrtelo od 1 do 2 € po osebi.

Enkrat sva celo plačala WC in sicer 20 makedonskih denarjev.

Rešila sva se provizije bankomatov in bilo je bolj preprosto kot bi si mislil. Ugotovila sva, da lokalne banke načeloma ne zaračunavajo 5 € za dvig na bankomatih. Torej v vednost vsem: izogibajte se bankomatom Raiffeisen, Societe Generale in celo slovenska NLB. In to za evre na Kosovem. Poiščite nekaj, kar se sliši lokalno in če vas avtomat ne vpraša za provizijo, potem je tudi ne bo.

Spanje

V tem mesecu sva precej več spala v Defenderju, in sicer kar 18 noči. Od tega jih je nekaj bilo v kampu (v Shkodru in eno na plačljivem parkirišču ob Komanskem jezeru), ostale prostore za spanje sva našla naključno ali s pomočjo aplikacije Park4Night. Spanja v šotoru je bilo tudi občutno več, kar dvakrat več kot v prejšnem mesecu. Višje temperature defintivno pripomorejo k temu.

Količina AirBnbjev se na žalost ni zmanjšala, sva se pa znebila hostlov, ki nama ne ustrezajo zaradi pomankanja parkinga in plačljivih pralnih strojev. Krivdo za takšno količino AirBnbjev bova pripisala vremenu v Ohridu pa tudi temu, da potrebujeva mir in elektriko za pisanje teh zapisov 🙂 V Ohridu sva si vzela čas in šla stanovanja prej pogledat, namesto da ga rezervirava preko interneta. Tako se da dogovoriti za nižje cene (Booking in AirBnb imajo 30 % provizije). Stanovanje, ki je bilo na AirBnb ocenjeno za 26 € na noč sva dobila za kar 17 € na noč.

Največ sva za spanje plačala 31 € na noč v Tirani. Šlo bi precej ceneje, a sva spala toliko dni zapored v Defenderju, da sva si zaželela malce udobja, tuš, pečico in wifi. 

Couchsurfala sva le v Bitoli pri Danču, odličnemu kuharju in super gostitelju. Le stanovanje bi lahko fant večkrat počistil in uredil odtok v tušu.

Kilometri

V drugem mesecu sva bila v treh različnih državah in sicer en dan na Kosovem, 14 dni v Makedoniji in 15 dni v Albaniji. Z Defenderjem sva prevozila 2327 km v 22 dneh, ostalih 8 dni je bil Defender na zasluženi pavzi. Potrebovala sva le enega mehanika, dodatno si je avto zaželel še 1 deci servo tekočine. Bila sva na treh različnih bencinskih črpalkah, na eni od teh samo zaradi nižje cene pred prečkanjem meje. Razlika v ceni dizla med Makedonijo in Albanijo je absurdna. V Makedoniji sva tankala za 0.99 €/L, medtem ko je potrebno v Albaniji odšteti za liter kar 1.43 €!

Najvišja nadmorska višina je bila 1685 metrov, najnižje sva pa bila na 0 metrih. V celem mesecu nismo imeli niti enega kontakta z policijo. Mejo sva prečkala dvakrat. Vozila sva preko 50 kilometrov po makadamu/brezpotjih, vozila sva se ob sedmih večjih jezerih in najvišja temperatura motorja je bila 92 stopinj. Vozila sva tudi po snegu in rešila prijateljev kombi iz snega z Defenderjem. Prevozila sva kraje, kjer sta oba najina očeta služila vojaški rok (Prilep in Bitola), v Kruševem sva zalutala v zelo ozke napačne ulice in v Albaniji skorajda povozila želvo. Bila sva že skoraj v Grčiji, manjkalo je samo še dobrih 10km. Spoznala sva kar nekaj popotnikov, z enimi smo se srečali večkrat. Začela se je kurilna sezona, saj sva sama ali z drugimi taborni ogenj zakurila kar štirikrat.

Nekaj kilometrov sva naredila tudi z drugimi prevoznimi sredstvi in sicer 68 km z ladjico, 21 km s kolesi, 15 km z avtobusom, 5.5 km s kajakom ter 3.5 km z gondolo in 3 km s taksijem. Prehodila sva pa baje okoli 140 km.

V aprilu sva skupaj s Tadejem in Zalo posnela dve epizodi popotniškega podcasta vagabundi, ki jih lahko poslušate tukaj.

Zemljevid najine kače po Makedoniji in Albaniji vidite spodaj. Marsikaterega dela poti ne bi priporočil z navadnim avtom. Še vedno težko verjameva, da sva res sledila Google Maps na nekatere ceste.

TOP 3

Nekaj najinih najljubših stvari s poti, klik za slike!

Prestolnica: Tirana > Skopje
Kraj: Valbona > St. Naum > Skhoder
Cestni odseki: Thore pass (youtube) > Kruje > Valbona
Trenutek na cesti: “Most” (youtube) > Vožnja po plaži (youtube) > Makedonska “necesta” (youtube)
Razgled: Vjosë-Nartë > Dajt nočni razgled čez Tirano > Valbona nacionalni park
Športna aktivnost: Kolesarjenje ob Ohridu > Kajak v kanjonu Matke > Pohod v parku Galičica
Obrok: Večerja pri couchsurferju Danču > Žabji kraki (map) > Gostilnica Merak (map)
Spanje v avtu: Cape of Rodon > Vjosë-Nartë > Shkoder Lake Resort kamp
Wifi geslo: kinezi2019 > twobicycles > 123456789