Spet v azijo? Zakaj pa ne!
Začel bom s podatkom, da tega tripa nisem opravil z Nino, temveč s prijatelji iz bivše službe, prijateljem iz otroštva in dvema prijateljema, s katerima sem se ravno spoznal.

Sestanek se začne z vprašanjem: “Ali bi ti prišel naslednji teden v Berlin, da se spoznamo in vidimo kako sodelujemo, plačamo ti stroške.” Čeprav je timing zelo slab, takšne ponudbe ne zavrnem.

 Najboljše stvari se zgodijo spontano. Tako se je tudi tale 3-urni pohod po Krasu, kjer sva na 11-kilometrski poti kurila obilice hrane, ki sva jo zaužila dan poprej.

 V Vilno ne greš kar tako, razen če imaš dober razlog. Jaz sem ga imela. Pred petimi leti sem na Erasmusu v Nemčiji gostila Antanasa.