Pridno si zapisujeva stroške ter prevožene kilometre. Z vami deliva, kako izgleda najin prvi mesec skozi prizmo številk.

€€€

Denar je zmeraj prva skrb kar se tiče potovanj. A marsikdo zmotno misli, da je potovanje vedno zelo drago. Vse je odvisno od tega, kako potuješ in kako si iznajdljiv (včasih tudi malce od sreče). Midva želiva pokazati, da lahko za zmerno vsoto denarja doživiva ogromno, predvsem pa, da na potovanju porabiva manj denarja kot v Ljubljani. Seveda s to razliko, da sva v Ljubljani oba pridno služila evrčke, tukaj pa jih samo trošiva. Meniva, da se da prijetno potovati s približno 10.000 € na osebo letno. V to sodijo vsi stroški poti, razen nakup in priprava vozila ter obvezno in dodatno zavarovanje v Sloveniji. Torej 20.000 € letno nas pripelje do številke 1666 € mesečno oz. slabih 55 € dnevno za dve osebi.

Strošek prvega meseca je nanesel na 1680 €. V spodnji shemi je videti, kam je šlo koliko denarja.

Hrana je za naju definitivno najvišji strošek, predvsem v restavracijah bi se dalo manj porabiti ali jih preskočiti. Seveda. A velik in morda najlepši del odkrivanja novih držav in kultur je prav skozi kulinariko. Marsikdaj se zaklepetava z osebjem v restavraciji, še posebno kje bogu za hrbtom, v gorskih vasicah, kjer so veseli vsakega gosta. Ko bova prišla v malce dražje države (ja, tebe gledamo Grčija!), bo treba morda paziti na ta del budgeta. Tam bova verjetno primorana še več kuhati in kupovati v supermarketih.

Gorivo je pri takšni poti logičen strošek, ni pretresov. Dizel bo nekje dražji, nekje občutno cenejši in tega se zelo veseliva. Ta mesec tudi nisva imela sreče z Defenderjem. Potrebovala sva kar tri servise, a na srečo nič hujšega in nič dražjega. Strošek servisov je bil zelo nizek (enkrat zastonj, enkrat 30 €, enkrat 10 €), ampak je v strošek vključena tudi nova zaloga rezervnih delov, ki sva jih porabila: nov kardanski križ in nova črpalka goriva.

Parking strošek je visok, ampak raje kdaj dava 10 €/dan in si prihraniva kakšno skrb. Naučila sva se, da je bolje dati 5-10 € več za prenočišče z varnim parkirnim mestom, za to razliko v ceni dobiva
tudi ponavadi bolj udobno sobo. V cestnine je vključen strošek zavarovanja vozila za 15 dni na Kosovem, ki znaša 15 €. Ponavadi se avtoceste izogibava, a vedno se najde kakšen predor potreben plačila.

Strošek vstopnin je samoumeven, a na Balkanu so cene vstopnina precej nizke. Vrtijo se od 1-3 €/osebo. Nekaj stvari je bilo celo zastonj, najdražji je bil Titov bunker z vstopnino 11 €/osebo. Najcenejša vstopnina pa je bila 0 € za jazz balet v Prištini (vsak četrtek je zastonj v nacionalnem teatru, če le ni premiera).

Ostane nam še turistično zavarovanje za daljše potovanje, ki naju je stalo 900 € za eno leto za oba (75 €/mesec) pri tuji agenciji True Traveller, ki je specializirana za daljša potovanja. Tukaj bi rad poudaril, da navadno turistično zavarovanje (recimo Coris ipd.) NE! veljajo za potovanja daljša od 90 dni. Tudi če kupite letno zavarovanje vam zavarovanje ne velja, če ste na potovanju več kot 90 dni! Potrebno je prebrati mali tisk. Zavarovanje sva tudi že preizkusila, ko sva bila pri zdravniku v Bosni. Plačala sva 28 € za zdravljenje in zdravila, pri čemer sva vse stroške že dobila povrnjene iz tega zavarovanja.

Med naprave in dom spadajo neki dodatki za GoProja, ki so mi manjkali in lokalne SIM kartice z internetom. V enem mesecu sva uporabila 5 različnih SIM kartic in se povezala na 48 WIFI omrežij z različnimi gesli. Za pranje perila sva v hostlih konkretno preplačala, računali so nama 10€. Sedaj raje paziva, da ima AirBnb pralni stroj in si sama opereva stvari, ta strošek pa prihraniva.

Provizije so nujno zlo potovanja, bankomati radi zaračunajo okoli 5 € provizije na vsak dvig. Celo NLB za dvig evrov na Kosovu! Cilj je čimveč uporabljati plačilno kartico, a ne gre povsod.

Spanje

Ko potegneva črto pri prenočiščih sem presenečen, kako malo sva spala v Defenderju. Strošek ostaja sicer precej nizek, pričakujeva višjega predvsem v Grčiji, drugje pa mislim da bo podoben.

Z višanjem temperature in toplimi večeri se bo manjšala količina AirBnbjev in povečala količina kampov. Vedno sva vesela vsakega couchsurfing gostitelja. To je najboljši način, da spoznava ljudi in preko njih dobijo kraji svoj čar. Imela sva tri različne gostitelje – Makarska (Tučepi), Kotor (Luštica) in Podgorica. Največ sva za spanje plačala 24 € na noč v Prištini, a bilo je vredno.

Kot zanimivost: strešni šotor je bil uporabljen le 6-krat. Ostalih 5 noči sva spala v znotraj Defenderja, bodisi zaradi nizkih temperatur ali pa ker nisva hotela vzbujati pozornosti z dvignjenim šotorom. Veseliva se, da bova lahko strešni šotor večkrat uporabila, saj je spanje v njem bolj udobno kot znotraj. In celo bolj udobno kot v kakšem hostlu ali airbnbju. Pa še zbudiš se na svežem zraku in z lepim razgledom.

Kilometri

V prvem mesecu naju je pot vodila skozi 5 držav (Slovenija, Hrvaška, Bosna, Črna Gora in Kosovo). Mejo sva prestopila 6-krat brez kakršnegakoli zapleta. Definitivno najljubši mejni prehod je bil na prelazu med Črno Goro in Kosovim. Vozila sva po asfaltu, makadamu, pesku, blatu, kamenju in snegu. Vsega skupaj sva naredila 3057 kilometrov, kar znese 98,61 km na dan. V enem mesecu je bilo kar 8 dni, ko se Defender ni premaknil niti za meter – to se je zgodilo v Sarajevu in Prištini. Poraba goriva je 9.5 L/100 km, največ sva za dizel plačala 1.25 €/L (Črna Gora, samo nekaj litrov da je zdržalo do Kosova), najmanj pa 1.11 €/L v Bosni. Pot je načeloma potekala povsem brez zapletov, malce akcije pa je le bilo 🙂 Policija naju je ustavila le enkrat (v Bosni), a dokumentov niso niti zares pogledali in nama hitro pomahali, da lahko greva. Dobila sva eno opozorilo za nepravilno parkiranje. Enkrat sva čakala 1 uro na odprtje ceste zaradi popravil in enkrat sva naletela na cestno zaporo mirovnih sil KFOR na Kosovem, zaradi česar sva morala pol ure počakati v bližnji kavarni. Enkrat sva na žalost vozila ravno za avtom, ki je zaradi neumnega prehitevanja moral zaviti dol s ceste, da je preprečil čelno trčenje (in morebitno smrt sebe in sopotnikov). Defenderja sva prala dvakrat, enkrat zastonj, saj nisva imela drobiža. Google Fit pravi da sva prehodila 212 km, medtem ko Apple Health pravi 219 km (presenetljivo podobni številki). Največ je sva prehodila v 24. marca v kanjonu Mrtvice – 14 kilometrov v štirih urah.

Spodnji zemljevid lepo prikaže, kako sva krožila po Balkanu.

TOP 3

Nekaj najinih najljubših stvari s poti, klik za slike!

Prestolnica: Sarajevo > Priština > Podgorica
Kraj: Počitelj > Kotor > Konjic
Cestni odseki: Serpentine nad Kotorjem > Kanjon Pive (youtube glej) > Park Blidinje > (častno mesto izven TOP 3 Biokovo prelaz )
Pogled: Kotor/Štirovnik > Umoljani > Kamp Oaza Lipa proti Skadarskemu jezeru
Pohod: Kanjon Mrtvice > Zapuščeni bunkerji Luštice > Štirovnik (Lovčen)
Slap: Štrbački Buk > slapovi v Plitvicah > Bela Drina slap
Obrok: Gačka Postrv @ Ribič (Otočac) > Kačamak s Kajmakom @ Dva Jelena (Berane) > Burek @ Burekdžinica Bosna (Sarajevo)
Nepričakovano kul zgradbe: Titov Bunker > Decane samostan > Tjentište
Spanje (Airbnb): Priština > Kotor > Žabljak
Spanje (Avto): Luštica > Martin Brod > Velika plaža Ulcinj
Wifi geslo: 111111111111 > 22222222 > internet