Potovanje od kanadske neokrnjene narave do ameriške betonske džungle. 
Zdi se, kot da je bilo en mesec, a v resnici sva v 14 dneh intenzivnega potovanja doživela in videla več kot sva si kadarkoli predstavljala.

Načrtovanje poti po ZDA je bilo z Lonely Planetom (hvala, Vida!) in obilico informacij relativno enostavno. Ker so cene v Kanadi in ZDA kar malce zasoljene in ker že celo večnost nisem couchsurfala, sem ogromno truda posvetila iskanju gostiteljev. Iskanje je obrodilo nekaj sadov v manjših mestih, Boston in New York s svojo velikostjo zmanjšata verjetnost potrditev na nulo. Iskreno – za Kanado nisem načrtovala niti enega samega koraka, saj sem vedela, da bo Saša, ki je bila moj glavni razlog za obisk Kanade (in ZDA), naredila en super perfekten kanadski plan. Prepustila sva se, uživala vsak trenutek. Pa začnimo na začetku – v Kanadi.

TORONTO – Little Slovenia

Po vsem videnem na severnoameriškem kontinentu razumem, zakaj se toliko mladih odloča za selitev v Toronto. Mesto je zelo multikulturno, pisano, vibrirajoče, s svojim bančnim in finančnim centrom pa nudi številna delovna mesta in priložnost za vsakogar. Mesto je kljub velikosti še vedno prijetno, lokacija ob Toronto Lake (ki ustreza velikosti Slovenije!) mestu prispeva še kanček več kvalitete življenja. Seveda, ceno so kanadske, a tudi plače so kanadske in življenje je lahko čisto znosno, če ne celo super. 

V Torontu sem nisem počutila nič kaj kanadsko. Gostila sta naju Saša in Aljaž, Slovenca, ki sta tako kot nekaj desettisoč Slovencev pred njima sledila sanjam in se nastanila v Torontu. S slovenskimi dobrotami sta izjemno dobro založena, saj v Torontu najdeš vse od Argete do Radenske, Čokolina in Gorenjke. No, primanjkuje jima samo domačega šnopsa! Saša naju je pričakala na letališču, naju popeljala čez nočni Toronto in svet nebotičnikov, prvi pogled na nočni CN Tower je dih jemajoč. Po odrešilnem spancu naju je zjutraj peljala še na razgledno točko, od koder je lepo vidna veduta Toronta. Mrzlo je, a pomladansko sonce naredi dan prijeten.

• 

• 

• 

V enem dnevu, ki sva ga imela za sam Toronto, sva videla ogromno. V Torontu sva večinoma hodila peš, uporaba tramvajev in metrojev je prav tako zelo enostavna. Naredila sva približno 20 km točno na dan nesrečnega napada na civiliste, kjer je moški s kombijem povozil in ubil 10 ljudi. O tem nisva vedela nič, življenje v centru mesta je potekalo povsem običajno. Več panike je bilo sigurno doma v Sloveniji kot v Torontu! Izvedela sva šele nekaj ur po napadu in hitro pomirila vse domače.

Najprej po Queen Street, nekakšni hipsterski ulici s kafiči in trgovinicami, ki vodi naravnost do centra. Vmes se ustaviva pri Slovenki iz Rogatca (10 km od rodnih Žetal!), ki dela v optiki in se spoznamo, luštno. Prispeva do prvih nebotičnikov, kmalu naju pozdravi mestna hiša, ki ni posebej lepa, a vseeno markantna. Nadaljujeva čez nakupovalno središče Eaton centre, ki združuje staro in moderno, arhitekturno vreden obiska. Največja gneča seveda v Apple Store, kjer otroci na organizirani delavnici vreščijo “Thank you, iStore!”. Apple tukaj vzgaja svoje bodoče potrošnike. Ponedeljek je in marsikaj je zaprto, tudi gostilnica, kjer želiva poskusiti tipično hrano. Par kilometrov hoje za brezveze! Odločiva se za metro (med vikendi ima metro akcijo 1+1 gratis, če je kdo tam čez vikend!) do obale, kjer najdeva kafič in ob Toronto Lake pojeva fast food. Nato pa končno na CN Tower, 553 metrov visok stolp, ki se vehementno dviga nad Torontom in je tudi njegov prepoznaven znak. CN tower je bil odprt leta 1976 in kar nekaj let držal Guinessov rekord najvišje stavbe na svetu. Investirala sva 40 CAD in se na čudovit jasen dan dvignala na 330 m nad morjem! Razgled je izjemen, izkušnja super, brezplačno sva zaradi vzdrževalnih del dobila tudi dostop na Sky Deck na 447 metrov! Polna vtisov hočeva obiskati St Lawrence Market, ki je zaprt ob ponedeljkih, v smeri Sašinega doma se ustaviva še na alternativnem predelu Kensington Market. Če bi imela več časa, bi morda lahko ta predel raziskala bolje, a spila sva samo sirski čaj. S Sašo in Aljažem smo šli v bližnji burger plac in v nepalsko restavracijo. Jap, Nepal je na to travel listi!

 ANGOLQUIN PROVINCIAL PARK – Into the wild

Verjetno najboljša izkušnja celotnega tripa! Divjina, prostranost, mir, ki ga zmotijo samo razne živalce (volkovi, losi, medvedi, bobri, …).  Skupaj s Sašo in Aljažem smo preživeli 2 čudovita sončna dneva sredi kanadske divjine. Park je 3-4 ure oddaljen od Toronta (obvezen postanek na poti pri najslavnejšem kanadskem fast foodu Tim Hortons na krofkih!). Rezervirali smo AirBnB pri Bongotu (Camp Bongopix) v odmaknjeni vasici Whitney, tik na obrobju parka, z razgledom na jezero. Pričakal nas je sneg, cesto nam je prečkal volk (le kaj to pomeni v vraževerskem jeziku?), kuriti smo morali sami in v naši hišici ni bilo tekoče vode! A nič ni to za nas! Kabine so prijetne, opremljene z vso možno vintage opremo, starimi VHS kasetami in videoigricami. Raj za Darja.  Bongo nam je brezplačno dal na izposojo opremo za tek na smučeh. Vsi razen Aljaža smo tukaj izgubili nedolžnost in z več ali manj padci pretekli nekajkilometrsko pot! Čudovito. Ker nismo hoteli, da je dneva že konec, smo se odpravili še v Angoulquin Visitor Centre, kjer smo končno videli tudi losa! Obisk sigurno priporočam. Potem še polurni sprehod po urejenih poteh Spruce Bog Boardwalk, ko smo temeljito pogledali bobre  ob poti pa smo končno na žar vrgli steak in ga pomljaskali čisto do zadnje pike. Zvečer smo z lokalci zajammali z najrazličnejšimi instrumenti, peli tudi slovensko Bog ne daj da bi crknu televizor in Odhajaš. S Sašo sva s plesom osrečili starčka, največjega plesnega navdušenca na vasi. 

Naslednji dan smo spakirali in pičili na pohod. Poti v parku so lepo označene, skoraj nemogoče se je izgubiti, tudi v snegu so poti odlično prehodne. Najprej na Lookout, morda pol ure hoje do lepe razgledne točke nad parkom. Ker še nismo imeli dovolj, smo po snegu pridrsali še do Bat Lake (ca 2 uri zmerne hoje). Jezero je bilo ok, razgled s klopce in zamrznjen slap na poti pa amazing! Angolquin park ponuja v poletnih mesecih še mnogo več kot le neštete pohodne in kolesarske poti. Najbolj zanimivo bi bilo poskusiti canoe camping, kjer se s kanujem za nekaj dni odpraviš po jezerih in kampiraš v kampih ob poti! Into the wild. 

• 

• 

• 

NIAGARSKI SLAPOVI – Welcome to the land of opportunities

Slišijo se čist klišejsko, ampak uau, to čudo narave bi moral videti vsak! Slapovi so res ogromni, masa vode, ki se pretoči tukaj (2400 m3/s) je enormna. Moč narave je neizmerna, mogočna. Iz Toronta sva rezervirala bus do slapov, vožnja je trajala ca. 2 uri. Iz mesteca Niagara Falls do slapov sva kar odpešačila. Malce nenavadno je videti mestece, ki se je razvilo ob slapovih, nekakšen Las Vegas, poln zabaviščnih parkov, ki so izven sezone zgledali kar klavrno. Zgleda, da s slapovi hoteli hoteli malce dodatno zaslužiti in so šli v ekstrem. Ker se uradna turistična sezona še ni začela, nisva mogla do slapov z ladjico, a vsaj normalno sva lahko hodila ob slapovih. Gneča v turističnih mesecih je nepopisna! Marsikdo izkoristi Toronto za enodnevni izlet do Niagarskih slapov, midva sva pa pot kar nadaljevala, in sicer kar peš, direktno v ZDA! Niagarske slapove je mogoče videti tako z ameriške kot kanadske strani, a kanadska je sigurno boljša! V Lonelyu sem prebrala, da se čez Rainbow Bridge da priti brez problema prek meje. In res, mejo sva prečkala kot dva migranta – peš z nahrbtnikom na ramenih. 

BUFFALO – Hit the road jack

Buffalo je mesto, le kakšnih 10km oddaljeno od Niagarskih slapov in večina turistov ga obišče zgolj zaradi tega, v mestu kaj več ni videti. No, Buffalo Wings morate probat, čeprav so v bistvu še en fast food. Vzela sva lokalni bus za pičlih 2$ (drugače te kar hitro oskubijo za 10$ ali več) in že sva bila pri najini CS gostiteljici Ondri, verjetno največji oboževalki petelinov na svetu. Poklepetali smo, zvečer pa se odpravili na plesni tečaj swinga. Če ne bi bila mrtvo utrujena in še bolehna zraven (ja, dež in hladno vreme so zahtevali svoj davek), bi ples morda šel lažje od nog 🙂  No, Ondra in njen fanta obvladata! Ondra naju je peljala v supermarket, odprt 24/7 (z omejevanjem odpiralnega časa očitno nimajo takih problemov kot v Sloveniji), kjer v food cornerju ponujajo največji možen izbor že pripravljene hrane. Srhljivo, a resnično, pa tudi kar okusno in poceni. Poklepetamo dolgo v večer, super je. Zjutraj v Buffalo na letališču porentava avto, gas proti vzhodu.

 ITHACA – Ithaca is gorges

Marsikdo od Buffala pelje direktno na vzhodno obalo in spusti čudovito regijo Finger Lakes. Če vam povem, da je regija znana po svojih vinih, veste, da je nisem mogla izpustiti! Po priporočilu lonelyja sva obiskala vinsko klet Lucas, eno izmed najstarejših in največjih vinskih kleti v regiji, kjer sva za 6$ poskusila pet vin in za 13$ tudi kupila steklenico najboljšega, Captains’ Belle! Ob poti sva se ustavila še ob Taughannock Falls, ki sva jih zaradi dežja, ki naju je spremljal večino poti, videla samo z razgledne točke. Ob jezeru Cayuga leži univerzitetno mestece Ithaca, kjer naju je gostila Clara s svojo družino in nama pokazala najlepše kotičke tega majhnega, zelenega, prikupnega mesta. Ithaca is gorges je dovolj zgovoren slogan, saj v okolici ne manjka vintgarjev, slapov, … pohodnih poti in možnosti za vodne športe. Ker je Ithaca študentsko mesto, se čuti prijeten hipsterski, umetniški utrip, polno je kavarnic, hiše so luksuzne, odete v zelenje in mir. Povečerjali smo v etiopijski restavraciji, zajtrkovali pa najboljše bagels (tipične okrogle žemljice z luknjo v sredini, ki jih najdete po celotni zvezni državi New York ) s sirovim namazom in lososom. Na tej točki sem se zaljubila v mestece. Ithaca, pridemo še poleti.

• 

• 

• 

BOSTON – I love Boston; it’s like Dublin

Po 5-urni tempomatski vožnji sva končno prispela v Boston. Na obrobju sva se ustavila v outletu, a največ, kar sva kupila, je bil kindle v Amazon Books, saj ga je Darjo že nekaj časa hotel kupiti. Obisk Amazon Booksa priporočam tudi, če ne nameravate kupiti ničesar, saj postreže z zelo zanimivim izborom knjig in priročnikov, ki jih pri nas ne vidiš ali najdeš. 

V Bostonu sva bila nastanjena v AirBnB-ju (ca. 40€ na noč na sobo) v predelu Roslindale – predel z elitnimi hiškami kot iz filma. Ena gospa, članica book cluba, oddaja prazne sobe v svoji stilsko dodelani hiši. Boston je nekakšna zibelka tega, kar je Amerika danes, tukaj se je začelo vse in mesto nama je bilo všeč zato, ker izgleda kot Dublin ali kakšno drugo irsko / angleško / evropsko mesto. Leta 1630 so mesto ustanovili britanski puritanci, kmalu je mesto postalo politično, trgovsko, finančno in izobraževalno središče Nove Anglije. Ameriška revolucija je s t.i. bostonsko čajanko izbruhnila prav tukaj. Denimo v Bostonu je bila ustanovljena prva šola, danes se mesto ponaša s prestižnimi univerzami kot sta Cambridge in MIT. V Bostonu je zapeljala tudi prva podzemna na ameriških tleh. Skratka, na vsakem koraku vas bo pričakal košček bogate zgodovine, ki jo drugje v ZDA vidite redko. 

• 

• 

• 

Najbolj priročen način za ogled mesta je kolo – BlueBikes, ki si ga za 10$ enostavno registrirate na terminalih po mestu in si ga sposodite od točke do točke. Priporočeno je, da imate dovoljšen prenos podatkov za iskanje postaj za kolo. Midva sva kar sama sledila FreedomTrail, ki od parka Boston Common pelje po vseh pomembnejših zgodovinskih točkah vse do Bunker Hill Monumenta, kamor se lahko brezplačno povzpnete in uživate v razgledu na mesto. Kosilo in kava obvezno v Little Italy, ne smete zgrešiti niti Mike’s pastries, kjer kupite posebne italijanske vaflje z različnimi kremami. Ljudje so nori nanje! V mestu ne smete izpustiti MIT Museum, res neverjetni presežki tehnologije, pomešane z umetnostjo, pa tudi sprehod po Cambridgu se splača. Kot v filmu! No, v Bostonu sva zaradi neugodnega vremena šla tudi v kino – takega bostonskega s kavči, kjer se lepo zlekneš in ful paziš, da ne zaspiš. Cena 11$ na osebo.

CAPE COD – Little piece of heaven

Vsi Bostončani, ki kaj veljajo, imajo svojo hišico ali bolje rečeno vilo na bližjem Cape Codu. Res je rajsko, idilično, plaže so neskončne, Atlantski ocean daje temu elegantnemu otoku pridih nedotaknjenosti in svobode. Tukaj morate poskusiti morsko hrano, še posebej polotok slovi po jastogu in malce cenejšem lobster rollu. Po priporočilu sodelavke Anje sva najprej zavila do West Dennis Beach, kjer je Anja delala v starem svetilniku Lighthouse Inn. To pa je delovno mesto kot se reče! Kakšna škoda, da sva tu bila izven sezone in se nisva mogla zbuditi z razgledom na sončni vhod nad Atlantikom! A vseeno sva imela priviligij, da sva bila tam izven sezone, saj plaž in parkirišč ni bilo potrebno plačati (drugače kar 20$ na dan), ljudi na plaži skorajda ni bilo. Sonce je bilo v vsej svoji moči, na april je kazal le srednje močen vetrič, zaradi katerega sva se bila primorana sončiti v jaknah.

 Cape Cod ponuja še mnogo več, a žal nisva imela časa izkoristiti in videti vsega, recimo opazovati kite, obiskati rt polotoka, druga mesta in plaže … Vseeno sva si privoščila Cape Cod čips (brezplačno lahko greste tudi v tovarno na pokušnjo!), spila lokalno pivo in se odpeljala še do Woods Hole, od koder vozi trajekt do slavnega Martha’s Vineyard. Praktično kamorkoli na Cape Codu greste so čudovite plaže in prijetno vzdušje zagotovljeni. Prespala sva v AirBnB-ju v Bournu. Kar ostala bi.

NEW YORK CITY – Concrete jungle where dreams are made of

New York je edinstven, neprimerljiv, a kar malo precenjen. Predvsem kar se tiče cen, zato zame ni bil ravno najboljši del potovanja. A vsekakor priporočam obisk te betonske džungle vsakomur vsaj enkrat v življenju, saj smo vsi pogledali preveč filmov, ki jim NYC nudi slikovito kuliso. Recimo eni taki klasiki so Home Alone 2, Great Gatsby, Breakfast at Tiffanys, Sex and the city, …

Nastanjena sva bila v AirBnB v Brooklynu (ca. 1 uro metro vožnje od Manhattna), bil je še cenejši od hostlov, plačala sva nekje 40 EUR / sobo / noč. Razmere v sobi in oddaljenost so bile ceni primerne. A vseeno sem vesela, da sva bila, kjer sva bila, saj sva pobližje spoznala Brooklyn, ki je bolj realen, življenjski, cenejši …  spominja na kakšen videospot od Rihanne. Metro v NYC je popolnoma nelogičen, slabo označen … a vseeno funkcionalen. Večino mesta sva prehodila, ca. 20km na dan.  Kljub temu, da je mesto blazno drago, je kar nekaj stvari, ki jih lahko obiščete in vidite brezplačno:

– Brooklyn Bridge: iz Brooklyna do Manhattna se lahko sprehodite peš preko enega najbolj markantnih mostov na svetu. Gneča turistov je precejšnja, a to nič ne de. Most je čudovit, razgled na Manhattan amazing. 

 – High Line: ena izmed brezplačnih stvari, ki jih v lepem vremenu lahko z užitkom pokoristite. Ta nekdanja železnica skozi mesto se dviga nad ulicami in nudi eno posebno izkušnjo. Pod high line je food market Chelsea Market, kjer za sprejemljivo ceno najdete odlično morsko hrano, tapase, … in jih pocmokate gor na High Line. 
– MoMa: MoMa pa res ni zastojn, boste rekli! Ja, pa je! Vsak petek zvečer, drugi muzeji pa ob drugih terminih. Midva sva imela še posebno srečo, saj sva kar dobila brezplačni študentski vstopnici! Muzej je enkraten, od zelo abstraktnih sodobnih umetnin do klasikov, kot denimo Picasso, Monet, Van Gogh, itd. 
– 9/11 Museum: tudi tega sva obiskala ob brezplačnem terminu. Malce sva se načakala, a vseeno dobila termin in doplačala audio guide (8$), da sva imela kaj od ogleda. Muzej je sicer vreden ogleda, a redna cena je vsekakor previsoka za to, kar dobiš. Predvsem prikazuje gradnjo, ruševine in pomen dvojčkov v zgodovini mesta. Zmoti ameriško-centrističen pogled na dogodek in v vseh aspektih so oni ZDA žrtev, nikoli za nič krivi. Vsekakor bolj markanten je spomenik 9/11 zunaj na prostem, kjer so na mestih, kjer sta stala dvojčka, pustili dve veliki črni luknji, ob katerih so nanizane vse žrtve napada.
– Central Park: je nekakšna oaza sredi tega džumbosa, kjer je še vedno ogromno ljudi, a vsak lahko najde vsaj košček zase. Park je skrbno urejen, zelen, prijeten. 
– Times Square: srčica kapitalizma. Vrvež ljudi in oglasov, ki bombardirajo z vseh strani
– Wall Street: center finančnega sveta je ena ulica 🙂 Pričakovala sem trume poslovnežev, a kar sem videla, so bile samo trume kitajskih turistov, ki se še posebej zgrinjajo na bika na Wall Streetu in otipavajo njegova moda. Bik simbolizira agresivno rast in finančno uspešnost trga delnic. 7. marca 2017, dan pred dnevom žena, pa so nasproti biku postavili upornico “Fearless Girl“. Majhna deklica opozarja spolno neenakost v svetu denarja in financ. Je sigurno lepša kot bik.
– Kip svobode: ja, tudi tega se da videti zastonj, če ste pripravljeni na trume turistov, ki hočejo prav tako videti kip brezplačno. Cena je drugače okrog 30$, a do sosednjega mesta New Jersey vozi brezplačni trajekt, ki pelje relativno blizu kipa svobode. Fotografije ne bodo preveč lepe in tudi prerivanja bo dosti, a vseeno ni bilo tako slabo.
– Public Library: mogoče jo marsikdo spusti, a midva sva že zaradi vremena iskala suha zavetja in free wifi. Ogled je brezplačen in ljudje dejansko delajo in študirajo v knjižnici, mimo pa hodijo obiskovalci. Kar fascinantno. Tako kot sobane, umetnine, arhitektura stavbe.
– Flat Iron Building: mogoče se ga spomnite iz kakšnega filma. V resnici je večji.
– China Town: tipičen, ogromen (baje vedno večji) Chinatown je fin za pogledat, predvsem pa za kaj pojest, kupit kaj na stojnicah. Cene v restavracijah so bile čisto evropske, a hrana ok. 

• 

• 

• 

Še nekaj priporočil za malce dražje stvari, restavracij in znamenitosti, vrednih ogleda:

– Top of the Rock: dolgo sva kolebala, ali naj greva na Empire State Building ali na Top of the Rock. Vsekakor sva se pravilno odločila. Empire State Building je starejši, razgled bojda ni tako spektakularen. No, z rocka je razgled amazing, sploh če počakaš na lepo vreme. Cena je ca. 40$ na osebo, karte kupiš in dobiš termin, ko prideš nazaj. Cena ob sončnem vzhodu ali zahodu je ca. 60$. 
– Broadway: eden najslavnejših umetniških predelov na svetu, ki ga morate videti tudi od blizu. Midva sva si ogledala predstavo School of Rock in je res en tak izjemen šov. Cena je odvisna od tega, kje želite sedeti, a začne se tam pri 60$ na osebo. 
– Nagels’ Bagels: najboljše bagels na svetu! Sicer samo v Brooklynu, ampak se splača. 
– Rowe’s: jamajška restavracija v neposredni bližini najinega AirBnB-ja. Cenovno ugodno, obilno, pekoče 🙂

---

FAKTI: 

Trajanje potovanja: 15 dni
Let: Benetke – Philadelphia – Toronto in New York – London – Benetke (cena povratne karte 360EUR)
Prevoz: goopti (spet čakanja!), javni transport (bus, vlak, podzemna), rent-a-car, dosti hoje
Spanje: AirBnB, CS

SLADKIH 5:

1 Saša in Aljaž – all inclusive paket v Torontu
2 Cape Cod, poležavanje na plaži
3 Niagarski slapovi in prečkanje meje z ZDA peš z rukzakom na ramenih
4 bagels v Ithaci in NYC
5 martinčkanje v Central Parku

KISLIH 5:

1 neugodno vreme – sneg v Kanadi, dež v ZDA
2 AirBnB v NYC
3 cenovno kar zasoljena destinacija, a vsekakor je izziv najti cenovno sprejemljive rešitve
4 ogromne razdalje med kraji oz. mesti, kar vzame kar nekaj časa
5 po že itak dolgem potovanju, nas je GoOpti v Benetkah napokal na en ogromen bus in vožnja do Slovenije je trajala pičlih 5 ur